Ovaj urbani etnološki/kulturnoantropološki projekt posvećen je istraživanju stvaranja budućnosti u izabranim hrvatskim i slovenskim gradovima.
Stvaranje budućnosti sintagma je koja se odnosi na sveobuhvatno razumijevanje elemenata koji se povezuju u zamišljanju, anticipiranju i percipiranju budućnosti – kognitivno, diskurzivno i afektivno – kao i u modalitetima svakodnevnog života i angažmana koji iskazuju određeni odnos prema budućnosti.
Procesi urbanog stvaranja budućnosti bit će analizirani iz perspektive “odozgo” (strateški gradski dokumenti i vizije), “odozdo” (građanske udruge i inicijative) te iz individualnih/osobnih perspektiva (iskustva, očekivanja, prakse), posebice mladih. “Budućnost” kao novi(ji) predmet istraživanja u etnologiju i kulturnoj antropologiji definira se kao kulturno i kontekstualno relativan, te se tako, zajedno s vizurama vjerojatnosti i mogućnosti koje su imanentne poimanju budućnosti, postavlja široki okvir za istraživanje mnogostrukih urbanih budućnosti – željenih i neželjenih, službenih i alternativnih, podržanih ili onih kojima se odupire, prijepornih, izazovnih, nevidljivih, “utišanih” ili “ukradenih”.
Projekt je čvrsto utemeljen u etnografskom istraživanju i diskurzivnoj analizi, a strukturiran je kroz tri istraživačke okosnice: javni prostori (budući prostorno-društveni gradski projekti i njihov potencijal da unaprijede društvenu integraciju, inkluziju, zdravlje i dobrobit građana), kreativnost i inovativnost (kreativna čvorišta koja razvijaju različiti akteri u cilju izgradnje i promocije dobrih praksi, edukacije i društvene angažiranosti) te građanska participacija (različiti načini na koje građani aktiviraju “pravo na grad” i doprinose aktualnim raspravama o djelotvornom gradskom upravljanju kao preduvjetu za prihvatljive i održive urbane budućnosti).
Ovim se internacionalnim projektom želi također uspostaviti šira mreža za komparativna etnološka/kulturnoantropološka istraživanja (urbanih) budućnosti.
Ta urbani etnološki / kulturnoantropološki projekt je namenjen raziskovanju ustvarjanja prihodnosti v izbranih slovrenskih in hrvaških mestih.
Pojem ustvarjanje prihodnosti se nanaša na celovito razumevanje elementov, ki se povezujejo v predstavljanju, predvidevanju in zaznavanju prihodnosti – kognitivno, diskurzivno in afektivno – pa tudi v načinih vsakdanjega življenja in sodelovanjih, ki izražajo določen odnos do prihodnosti.
Proces ustvarjanja urbane prihodnosti bodo raziskovalci analizirali tako z vidika od zgoraj navzdol (strateški dokumenti in vizije izbranih mest) kot od spodaj navzgor (civilna združenja in pobude), pa tudi z vidika posameznika (izkušnje, pričakovanja, prakse zlasti mlajših prebivalcev mest). “Prihodnost” kot (novejši) predmet preučevanja v etnološkem / kulturnoantropološkem smislu velja za kulturno in kontekstualno pogojeno ter skupaj s predstavami o verjetnostih in možnostih, ki so imanentne prihodnosti, postavlja temelje za raziskovanje številnih urbanih prihodnosti – zaželenih in nezaželenih, uradnih in alternativnih, podprtih in uporniških, spornih, izzivalnih, pa tudi nevidnih, “utišanih” ali “ukradenih”.
Projekt je trdno zasidran v etnografiji in diskurzivni analizi ter bo prepletal tri osi raziskovanja: javni prostori (v prihodnost usmerjeni prostorsko-družbeni urbani projekti in njihov potencial za povečanje družbene integracije, vključenosti, zdravja in dobrega počutja mestnih prebivalcev); ustvarjalnost in inovacije (ustvarjalna središča, ki so jih razvili različni akterji za oblikovanje in spodbujanje dobrih praks, izobraževanja in družbenega udejstvovanja, ki si zamišljajo prihodnost); in participacija (načini, kako prebivalci uveljavljajo “pravico do mesta”, ki prispevajo k trenutnim razpravam o učinkovitem upravljanju mest kot pogoju za živo in trajnostno urbano prihodnost).
Cilj tega mednarodnega projekta je vzpostaviti tudi širšo mrežo primerjalnih etnoloških / kulturnoantropoloških raziskav (urbanih) prihodnosti.
Katja Hrobat Virloget je izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, predava pa tudi na Turistiki UP FHŠ. Trenutno je predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije UP FHŠ. Njene raziskovalne teme so antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija, folklora, nesnovna dediščina, kar so tudi teme njenih predavanj. V raziskovalnih projektih se ukvarja predvsem s povojnim »istrskim eksodusom« in priseljevanjem v istrska mesta, pri čemer njena zadnja knjiga V tišini spomina (2021) obravnava spomine, molk, migracije in družbene odnose do dediščine. Idejno je zastavila aplikativni projekt interpretacije mitske krajine v Rodiku (projekt Interreg Mitski park), za kar je leta 2020 prejela priznanje Prometej znanosti, ki ga za odličnost v komuniciranju podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Leta 2021 je postala mentorica v projektu akcije Marie Skłodowska-Curie. Organizirala je serijo mednarodnih znanstvenih konferenc o premikih prebivalstva in spominu, je glavna sourednica Studie mythologice Slavice in gostujoča sourednica tematske številke Cultural analysis o etnografijah molka (2021) ter sodeluje z raziskovalci v tujini, kjer občasno predava.
Miha Kozorog je diplomiral na Ekonomski fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na isti univerzi je leta 2008 doktoriral iz etnologije. Leta 2007 je bil doktorski štipendist na Univerzi v Vidmu. Več let je bil urednik etnološke/antropološke knjižne zbirke Zupaničeva knjižnica in sodelavec akademske mreže Roaming Anthropology, ki je povezovala študente z območja nekdanje Jugoslavije. Bil je glavni urednik Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Kot asistent in docent za kulturno in socialno antropologijo je zaposlen na Univerzi v Ljubljani, kot znanstveni sodelavec pa na ZRC SAZU. Za svoje raziskovalno delo je leta 2012 prejel priznanje ARRS za izjemni znanstveni dosežek na področju socialne in kulturne antropologije. Raziskovalno pokriva naslednja področja: antropologija prostora, kraja in krajine; turizem, festivali in lokalnost; popularna glasba; meja in obmejna območja; odnosi med ljudmi in okoljem; ekonomija.
Več: https://isn2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/miha-kozorog-sl#v
Nina Vodopivec je doktorirala iz socialne antropologije. Od leta 2006 je zaposlena na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Med letom 2006 in 2008 je vodila program Raziskovalne infrastrukture, leta 2009 pa koordinirala mednarodni projekt Dariah (7. OP EU). V letu 2010 je kot Fulbrightova štipendistka predavala na Univerzi Wittenberg v Ohio, ZDA. Od leta 2010 je znanstvena sodelavka programa Gospodarska in socialna zgodovina, kjer se osredinja na procese postsocialistične in neoliberalne transformacije, predvsem v povezavi z izkušnjami dela. Njeno delo, ki temelji na terenskem raziskovanju, se osredotoča na načine, kako makro spreminjanja doživljajo in sooblikujejo industrijske delavke in delavci, a tudi drugi, med drugimi socialni podjetniki in družbeni eksperimentatorji. Družbene spremembe jo zanimajo tudi v povezavi z doživljanjem časa: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Raziskovalno delo predstavlja na številnih mednarodnih in domačih konferencah, na vabljenih predavanjih, v znanstvenih in strokovnih revijah, skrbi pa tudi za predstavitve širši javnosti.
Saša Poljak Istenič je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, docentka na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru in gostujoča predavateljica na Alpen-Adria Universität v Celovcu, Avstrija. Ukvarja se z raziskovalnimi in aplikativnimi projekti, ki pokrivajo teme mestnega življenja, ustvarjalnosti, trajnosti, socialne vključenosti in dediščine. Najbolj je znana po svojih raziskavah urbanih iniciativ, ki se upirajo trenutnemu družbenemu sistemu in preizkušajo družbene modele za premagovanje njegovih anomalij. V znanstvenih revijah je objavila več člankov o tej temi ter organizirala konference in panele za ozaveščanje o problematiki. V svoji karieri je prejela sredstva nacionalne raziskovalne agencije in evropskih programov ter vodila nacionalni projekt, bilateralni projekt in dva delovna sklopa mednarodnih projektov. Je glavna urednica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, bila pa je tudi gostujoča urednica več tematskih številk slovenskih in hrvaških etnoloških revij.
Jasna Čapo znanstvena je savjetnica u trajnom zvanju u Institutu za etnologiju i folkloristiku, 2006. izabrana je u naslovnu redovitu profesoricu na Zagrebačkom sveučilištu. Magistrirala je i doktorirala na University of California u Berkeleyu, dobila je poslijedoktorske stipendije francuske i austrijske vlade, te stipendiju njemačke zaklade Alexander von Humboldt. Bila je gostujući profesor na sveučilištima u Beču, Ljubljani, Aix-en-Provenceu i Toulouseu. Predaje na doktorskim studijima u Zagrebu i Dubrovniku. Dobitnica je Državne nagrade za znanost RH (1998.), nagrade “Milovan Gavazzi” Hrvatskoga etnološkoga društva u dva navrata (za knjige Strangers Either Way, New York, Berghahn Books, 2007; Dva doma, Zagreb, Durieux, 2019). Njezin znanstveni interes obuhvaća povijest, epistemologiju i metodologiju etnologije, povijest obitelji i kućanstava, antropologiju rituala, oblikovanje nacionalnog identiteta u suvremenosti, studije migracije (prisilne i ekonomske migracije, hrvatsko iseljeništvo i povratnici, inkorporacija migranata u Hrvatskoj). Bila je voditeljica projekta Stvaranje grada: prostor, kultura i identitet (2014-2018J. Čapo je (su-)autorica sedam knjiga, sedam suuredničkih knjiga, te stotinjak znanstvenih radova (objavljenih na hrvatskom i inim jezicima).
Marina Blagaić Bergman znanstvena je suradnica na Institutu za etnologiju i folkloristiku u Zagrebu. Doktorski rad obranila je 2014. iz interdisciplinarnoga područja otočnih studija s temom utjecaja ekonomije na život stanovništva otoka Šolte tijekom 20. i 21. stoljeća (Poslijediplomski doktorski studij etnologije i kulturne antropologije Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu). Osim etnografskih istraživanja otoka te doprinosa istih otočnim studijima i razvojnim otočnim politikama, sudjeluje u projektima koji se bave antropologijom migracija, urbanim studijima, baštinskim studijima i antropologijom prehrane. Na Sveučilištu u Helsinkiju (Odsjek za rodne studije i Odsjek za antropologiju) provela je godinu dana studijskoga posjeta te sudjelovala na projektu o iskustvima profesionalne integracije visokoškolovanih migranata u Finskoj. Članica je uredništva časopisa Ethnologia Fennica te voditeljica znanstveno-stručnog udruženja Anatomija otoka – centar za istraživanje i razvoj.
Nevena Škrbić Alempijević redovita je profesorica na Odsjeku za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. Na istom je Odsjeku doktorirala 2006. godine. Predaje kolegije na svim razinama studija: Kulturnoantropološki problemi Sredozemlja, Etnološke i kulturnoantropološke studije predstavljanja, Antropologija društvenog sjećanja, Etnokulturni problemi jugoistočne Europe te Mjesta kao prostori društvenog sjećanja. Područja njezina znanstvenog interesa su: društveno sjećanje, mjesto i prostor, urbana etnologija, studije otoka, studije izvedbe, studije karnevala, festivala i drugih javnih događanja. Za svoj je rad primila više nagrada i priznanja Hrvatskoga etnološkog društva i Filozofskog fakulteta. Zajedno s Valentinom Gulin Zrnić, dobila je Državnu nagradu za znanost za 2019. godinu, za knjigu “Grad kao susret. Etnografije zagrebačkih trgova”. Predsjednica je Međunarodnog udruženja etnologa i folklorista (SIEF).
Dr. sc. Tihana Rubić rođena je 1978. godine u Zagrebu. Na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu (Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju) zaposlena je kao docentica. Diplomirala je etnologiju i povijest umjetnosti 2004. godine, a doktorirala etnologiju i kulturnu antropologiju 2012. godine.
Na Odsjeku za etnologiju i kulturnu antropologiju sudjeluje u izvođenju nastave na preddiplomskom studiju, u okviru dvaju obveznih kolegija (Temeljni pojmovi hrvatske etnologije i Etnokulturna slika svijeta) te jednog zbornoga kolegija (Antropologija obitelji i srodstva).
Istraživala je na niz međunarodnih i hrvatskih znanstvenih projekata. Izlagala je na petnaestak domaćih i međunarodnih skupova, uredila šest knjiga te objavila više radova u domaćim i inozemnim znanstvenim publikacijama. Njezini znanstveni interesi su: obitelj i srodstvo, odnos ruralnog i urbanog, nezaposlenost te formalno i neformalno tržište rada.
Valentina Gulin Zrnić znanstvena je savjetnica na Institutu za etnologiju i folkloristiku te naslovna izvanredna profesorica na Sveučilištu u Zagrebu. Njezin istraživački interes usmjeren je na urbanu antropologiju, antropologiju prostora, urbane identitete, javna događanja, politike prostora, održivost, urbano upravljanje, post-socijalističke gradove, kvalitativnu metodologiju. Autorica je dvije nagrađene knjige – Kvartovska spika: značenja grada i urbani lokalizmi (2009) i Grad kao susret: etnografije zagrebačkih trgova (2019, s N. Škrbić Alempijević) te pet uredničkih knjiga koje se bave urbanim vrtlarenjem, umjetničkim intervencijama u urbanom prostoru, interdisciplinarnim istraživanjem prostora i kulture, temama iz istraživanja hrvatske svakodnevice te praksom i etikom suvremenih terenskih istraživanja. Surađuje u umjetničkim i edukacijskim projektima te programima civilnog društva koji imaju u fokusu suvremene urbane kulturne i društvene teme.
Tatiana Bajuk Senčar je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in docentka na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Njene raziskovalne interese zajemata dve prekrivajoči se področji: trajnostni razvoj in procesi evropeizacije. V zadnjih letih se je ukvarjala z vprašanjem trajnostnega razvoja v urbanih in ruralnih okoljih ter vodila slovensko partnerstvo v evropskem projektu o ruralni trajnostni mobilnosti v slovenskih Alpah. Procesi evropeizacije oz. integracije v EU preučuje na različnih področjih: (čez)mejno sodelovanje in razvoj, mobilnost ter razvoj (transnacionalnih) poklicnih identitet. Vodila je štiri raziskovalne projekte in sodelovala v številnih nacionalnih in evropskih projektih. Je članica uredniškega odbora revije Traditiones, bila pa je tudi gostujoča urednica tematskih številk tujih znanstvenih revij. Sodeluje z različnimi lokalnimi institucijami in organizacijami v sklopu aplikativnih projektov ali prek formalnega in neformalnega svetovanja.
Jaro Veselinovič je leta 2017 zaključil prvostopenjski študij na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z diplomskim delom z naslovom »Bosna v tranziciji, Bosanci v tranzitu: sodobne migracije iz Bosne in Hercegovine v luči politično-ekonomskih sprememb«. Magistrsko delo z naslovom »Transformacija vsakdanjega življenja v postsocialistični Makedoniji: upanje in čakanje med socializmom in Evropsko unijo«, ki je bilo rezultat terenskega dela v Makedoniji, je uspešno zagovarjal marca 2021. Naloga je bila nominirana za univerzitetno Prešernovo nagrado. Poleg študija v Ljubljani je svoje znanje poglabljal v okviru študijske izmenjave v Pragi (2015/2016) ter izmenjave in praktičnega usposabljanja v Skopju (2018/2019).
Od oktobra 2021 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU pod raziskovalnim mentorstvom doc. dr. Saše Poljak Istenič in vpisan na doktorski študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod pedagoškim mentorstvom doc. dr. Mihe Kozoroga. Z raziskavo za doktorsko disertcijo Evropska prestolnica kulture kot ritual evropeizacije se vključuje tudi v projekt Urbane prihodnosti.
Mirna Tkalčić Simetić diplomirala je antropologiju te etnologiju i kulturnu antropologiju 2013. na Filozofskom fakultetu u Zagrebu. Iste godine primila je nagrade za izvrsnost u obje studijske grupe i završila dvosemestralni obrazovni program Centra za ženske studije.
Istraživanja vezana uz diplomski rad objavila je u knjizi Hrelić – antropologija prijepornog mjesta u izdanju hed-biblioteke Hrvatskog etnološkog društva (Zagreb, elektroničko izdanje 2015., tiskano izdanje 2016.).
Od listopada 2021. radi kao doktorandica na Institutu za etnologiju i folkloristiku na bilateralnom hrvatsko-slovenskom projektu Urbane budućnosti: zamišljanje i aktiviranje mogućnosti u nemirnim vremenima.
Područja znanstvenog interesa: urbana antropologija, antropologija budućnosti, antropologija katastrofe.