U Slovenskom etnografskom muzeju u Ljubljani 31. ožujka i 1. travnja 2026. godine održan je znanstveni i stručni skup pod nazivom Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. Skupom se obilježila stota obljetnica objavljivanja časopisa Etnolog te je bila prilika za izlaganja i diskusije o muzeološkim, znanstvenim i primijenjenim temama kao i o strukovnom izdvaštvu.
Saša Poljak Istenič i Valentina Gulin Zrnić sudjelovale su s izlaganjem Razvijanje prihodnostne pismenosti: o zmožnosti zamišljanja, anticipacije in tvornosti
(Sažetak) Prihodnostna pismenost (angl. futures literacy) označuje sposobnost razumevanja in smiselne uporabe anticipacije. Podobno kot sta branje in pisanje v času industrijske revolucije postali temeljni univerzalni spretnosti, tudi danes zmožnost prepoznavanja, analiziranja ter oblikovanja znanja o prihodnosti postaja ključna kompetenca (Miller idr. 2018). Vendar pa za razliko od mnogih drugih evropskih držav, med katerimi je vodilna Finska, Slovenija in Hrvaška nista namenili veliko pozornosti razvoju razmišljanja o prihodnosti. To je še posebej očitno pri delu z mladimi. Medtem ko se nekateri vključujejo v proteste, družbena gibanja ali lokalno politiko za boljšo prihodnost ter zahtevajo spremembe, večina ostaja pasivna ali neartikulirana, ko jih povprašamo po njihovih aspiracijah.
Da bi opolnomočili mlade, zlasti pasivnejše, za razmišljanje o prihodnosti in njeno soustvarjanje ter razvili njihovo »zmožnost aspiracije« (Appadurai 2013), sva začeli eksperimentirati s pristopom, ki temelji na idejah in orodjih lateralnega razmišljanja Edwarda de Bona (prim. Poljak Istenič 2023). Od leta 2022 izvajava delavnice s študenti, ki imajo izkušnje z etnografskimi raziskavami, nekateri od njih specifično z etnografijami urbanih pojavov. Z namenom okrepiti njihove zmožnosti, domišljijo in ustvarjalnost pri razmišljanju o tem, kakšna mesta želimo, sva jih spodbujali k razvijanju vizij, praks in etičnih pristopov, ki presegajo sedanje ponavljajoče se in omejene naracije v javnih diskurzih. Na delavnicah so oblikovali konkretne ideje za bolj ekološka, vključujoča, pravična, živahna, sooblikovana in participativna mesta.
V odziv na vprašanje, kako prenašati etnološko in antropološko znanje na mlajše generacije ob hkratnem razvijanju njihove prihodnostne pismenosti, se bo predstavitev osredotočila na to, kako lahko združujemo etnografijo in orodja lateralnega razmišljanja, ocenila uporabnost takšnega pristopa za raziskovanje prihodnosti ter kritično reflektirala njegove epistemološke, praktične in etične vidike.